2. aprila praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan po vsem svetu prirejajo branja, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi.
Tudi na naši šoli se bomo pridružili promoviranju knjige, branja in bralne kulture, in sicer od 2. 4. do 6. 4. 2012. Dejavnosti se bodo odvijale tudi v ostalih dneh meseca aprila.
Dejavnosti:
-
-
- – radijska ura o pomenu branja v ponedeljek, 2. 4. 2012
- – srečanje s pisateljem Primožem Suhodolčanom, 4. 4. 2012, 1. šolska ura, velika telovadnica
- – fotografska in slikarska razstava v knjižnici
- – organiziran obisk knjižnice po razredih/skupinah
- – pravljična ura v knjižnici, razredu ali zunaj
- – minute za branje na šolskem radiu (učitelji, učenci)
- – (vsaj) 5 minut vsak dan za glasno ali/in tiho branje (učenec ali/in učitelj izbere najljubši odlomek, pesem, članek iz časopisa …)
- – obisk otrok iz vrtca Beltinci
- – teden Cobiss-a za učence predmetne stopnje
In ne pozabimo: Nikoli ni prezgodaj. Nikoli ni prepozno. Vsak čas je ravno pravi čas za branje, pogovor in prijetno druženje ob branju. Branje je najboljše učenje.
Veliko prijetnih bralnih trenutkov!
Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka
Šolska knjižnica dobiva novo, bolj urejeno podobo. Strokovno literaturo bomo postavili na novo in jo tako naredili preglednejšo in dostopnejšo. Prvi korak so nove police, ki smo jih dobili danes. Veselimo se nove pridobitve.
Ela Peroci se je rodila 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Končala je gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. S poučevanjem na osnovnih šolah je začela leta 1945, kot novinarka je delovala od leta 1948 pri mladinskih revijah Pionir (Gea), Ciciban in Mladi svet (Otrok in družina). Diplomirala je leta 1954 na pedagoškem oddelku Filozofske fakultete. Od leta 1955 do leta 1962 je delala v uredništvu Mladega sveta, potem pa vse do upokojitve leta 1978 v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.
Njena prva pravljica, objavljena v slikanici, je bila Moj dežnik je lahko balon (1955), v kateri je odkrivala svet otrok v urbanem okolju, tako drugačnem od kmečkega, ki je dotlej prevladovalo v mladinski književnosti. Za prvo objavljeno pravljico velja Hišica iz kock, ki je bila prvič objavljena leta 1952 v reviji Pionirski list, kot slikanica pa je izšla leta 1964. Otroci mnogih generacij Perocijevo najbolj poznajo po pravljici Muca Copatarica, ki je z ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla leta 1957.
Letos je ob obletnici pisateljičinega rojstva izšel njen četrti natis, poleg tega pa so že šestič natisnili njene pravljice Za lahko noč.
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic, ki je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je tudi preživela večji del svojega življenja, je stik z otroki našla v geslu: “Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,” ki je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav, saj so bile njene knjige večkrat prevedene, postavili pa so jih tudi na lutkovne odre.
Povzeto po: http://www.rtvslo.si/kultura/na-danasnji-dan/11-februar-1922-se-je-rodila-ela-peroci/142420
8. februarja mineva 163 let, ko je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan Slovenci praznujemo kulturni praznik.
Drobce iz njegovega življenja pozna vsak izmed nas: rojen v Vrbi leta 1800, starši so želeli, da bi postal duhovnik, on pa se je odločil za študij prava na Dunaju, kjer leta 1828 tudi doktorira in pridobi znanstveni naziv doktor prava, neuresničena ljubezen Julija Primic, ljubezenska zveza z Ano Jelovšek, s katero imata tri nezakonske otroke, prijatelja Matija Čop in Andrej Smole, največje pesniške stvaritve, kot so: Sonetni venec, Gazele, Krst pri Savici, Zdravljica, Glosa, Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Zdravljica in mnoge druge, zbrane v edinstveni knjižici z naslovom Poezije.
Prešernu življenje ni prizanašalo. Dalo mu je nekaj svetlih trenutkov, a zasulo jih je z bridkostjo. Opeharilo ga je za največjo srečo – ljubezen ljubljene žene, a vrglo mu je v naročje visoko dobrino: hladno ostrino duha, povezano s pesniškim darom. Iz globoke in nesrečne ljubezni, žalosti in osamljenosti je vzplamtel najvišji plamen njegove poezije.
Sporočila njegovih pesmi sooblikujejo našo kulturno in narodno zavest ter ostajajo osnova za slovensko identiteto. Z njeno pomočjo vedno znova odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Tako Prešernova pesem ostaja živa, opojna in neumrljiva.
Prešernovo ustvarjanje predstavlja vrh slovenske poezije, njegove Poezije pa ena največjih dragocenosti slovenskega naroda.
Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.
Tudi šolska knjižnica na OŠ Beltinci v februarju vse aktivnosti posveča življenju in delu največjega slovenskega pesnika in temu, da učencem in zainteresirani javnosti približa lik velikana slovenske poezije. Veseli smo, da so nas 1. 2. 2012 obiskali tudi malčki iz vrtca Beltinci z vzgojiteljicama Cilko Opaka in Janjo Škraban. V pogovoru in sprehodu skozi slikovno gradivo, ki predstavlja najpomembnejše postaje Prešernovega življenja, so pokazali veliko znanja in dejstev, ki so povezana s Francetom Prešernom. Pogovarjali smo se tudi o kulturi. Otroci že pri teh letih namreč odlično razumejo razliko med kulturnim in nekulturnim, pravilnim in nepravilnim. Poskusili so tudi fige, da bi še bolje razumeli, zakaj so Prešerna otroci na ulici klicali Doktor Fig.
Srečanje je bilo sproščeno, poučno in zelo prijetno.
Cvetka Rengeo, knjižničarka OŠ Beltinci
(več …)
Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.
Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar je zapisal: »Naj se sliši v času vseobsegajoče krize še tako pretirano, si moramo priznati, da je kultura sol slovenskega naroda in gibalo naše biti. Kultura je osmislila naš majhen narod, mu dala in ohranila jezik, to osnovno prepoznavnost vsakega naroda in vsake državne tvorbe. Kulture nikoli ni preveč, premalo je je in ljudje se ne zavedamo, kako pomembna je za zdravo življenje in splošen obstoj naroda. France Prešeren je s svojo vitalno in genialno ustvarjalnostjo popeljal slovenski narod na pot upora in trdovratnega bojevanja za svoj prav, za človeški ponos. Ta velik človek je že takrat premogel vizijo, da sta osnovi za vsako narodno samobitnost ponos in bojevanje za pokončnost. Upor proti poniževanju. Upor proti hlapčevstvu. Upor proti krivici. Zato ga še danes nekateri napačno interpretirajo. Bil je pokončen gospod in lahko smo ponosni, da imamo zgodovino zaznamovano s takim velikanom.«
Naj bo delo Franceta Prešerna vzpodbuda tudi za nas. Udeležimo se kulturne prireditve, obiščimo gledališče ali muzej, preberimo knjigo, s katero že dolgo odlašamo ali bodimo preprosto prijazni s sočlovekom. Vse to je kultura.
Tudi šolska knjižnica v tem mesecu na široko odpira svoja vrata. Razstavili smo slikovno gradivo in literaturo o življenju in delu Franceta Prešerna. Posebej zanimiva so dela, ki nam približujejo pesnikov lik:
– Ilka Vašte: Roman o Prešernu,
– Mimi Malenšek: Pesnikov nokturno,
– Ivan Sivec: Ribčev dohtar,
– Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce,
– Janez Mušič: Zgodbe o Prešernu.
Prisrčno dobrodošli.
Cvetka Rengeo
