8. februar – slovenski kulturni praznik

 

8. februarja mineva 163 let, ko je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan Slovenci praznujemo kulturni praznik.

Drobce iz njegovega življenja pozna vsak izmed nas: rojen v Vrbi leta 1800, starši so želeli, da bi postal duhovnik, on pa se je odločil za študij prava na Dunaju, kjer leta 1828 tudi doktorira in pridobi znanstveni naziv doktor prava, neuresničena ljubezen Julija Primic, ljubezenska zveza z Ano Jelovšek, s katero imata tri nezakonske otroke, prijatelja Matija Čop in Andrej Smole, največje pesniške stvaritve, kot so: Sonetni venec, Gazele, Krst pri Savici, Zdravljica, Glosa, Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Zdravljica in mnoge druge, zbrane v edinstveni knjižici z naslovom Poezije.

Prešernu življenje ni prizanašalo. Dalo mu je nekaj svetlih trenutkov, a zasulo jih je z bridkostjo. Opeharilo ga je za največjo srečo – ljubezen ljubljene žene, a vrglo mu je v naročje visoko dobrino: hladno ostrino duha, povezano s pesniškim darom. Iz  globoke in nesrečne ljubezni, žalosti in osamljenosti je vzplamtel najvišji plamen njegove poezije.

Sporočila njegovih pesmi sooblikujejo našo kulturno in narodno zavest ter ostajajo osnova za slovensko identiteto. Z njeno pomočjo vedno znova odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Tako Prešernova pesem ostaja živa, opojna in neumrljiva.

Prešernovo ustvarjanje predstavlja vrh slovenske poezije, njegove Poezije pa ena največjih dragocenosti slovenskega naroda.

Malčki iz vrtca pokazali veliko znanja o Prešernu

 

Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.

Tudi šolska knjižnica na OŠ Beltinci v februarju vse aktivnosti posveča življenju in delu največjega slovenskega pesnika in temu, da učencem in zainteresirani javnosti približa lik velikana slovenske poezije. Veseli smo, da so nas 1. 2. 2012 obiskali tudi malčki iz vrtca Beltinci z vzgojiteljicama Cilko Opaka in Janjo Škraban. V pogovoru in sprehodu skozi slikovno gradivo, ki predstavlja najpomembnejše postaje Prešernovega življenja, so pokazali veliko znanja in dejstev, ki so povezana s Francetom Prešernom. Pogovarjali smo se tudi o kulturi. Otroci že pri teh letih namreč odlično razumejo razliko med kulturnim in nekulturnim, pravilnim in nepravilnim. Poskusili so tudi fige, da bi še bolje razumeli, zakaj so Prešerna otroci na ulici klicali Doktor Fig.

Srečanje je bilo sproščeno, poučno in zelo prijetno.

Cvetka Rengeo, knjižničarka OŠ Beltinci

vrtec preseren 01

(več …)

Februar – mesec kulture tudi v šolski knjižnici

 

Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.

Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar je zapisal: »Naj se sliši v času vseobsegajoče krize še tako pretirano, si moramo priznati, da je kultura sol slovenskega naroda in gibalo naše biti. Kultura je osmislila naš majhen narod, mu dala in ohranila jezik, to osnovno prepoznavnost vsakega naroda in vsake državne tvorbe. Kulture nikoli ni preveč, premalo je je in ljudje se ne zavedamo, kako pomembna je za zdravo življenje in splošen obstoj naroda. France Prešeren je s svojo vitalno in genialno ustvarjalnostjo popeljal slovenski narod na pot upora in trdovratnega bojevanja za svoj prav, za človeški ponos. Ta velik človek je že takrat premogel vizijo, da sta osnovi za vsako narodno samobitnost ponos in bojevanje za pokončnost. Upor proti poniževanju. Upor proti hlapčevstvu. Upor proti krivici. Zato ga še danes nekateri napačno interpretirajo. Bil je pokončen gospod in lahko smo ponosni, da imamo zgodovino zaznamovano s takim velikanom.«

Naj bo delo Franceta Prešerna vzpodbuda tudi za nas. Udeležimo se kulturne prireditve, obiščimo gledališče ali muzej, preberimo knjigo, s katero že dolgo odlašamo ali bodimo preprosto prijazni s sočlovekom. Vse to je kultura.

Tudi šolska knjižnica v tem mesecu na široko odpira svoja vrata. Razstavili smo slikovno gradivo in literaturo o  življenju in delu Franceta Prešerna. Posebej zanimiva so dela, ki nam približujejo pesnikov lik:
– Ilka Vašte: Roman o Prešernu,
– Mimi Malenšek: Pesnikov nokturno,
– Ivan Sivec: Ribčev dohtar,
– Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce,
– Janez Mušič: Zgodbe o Prešernu.

Prisrčno dobrodošli.

Cvetka Rengeo

Praznična knjižna čajanka v šolski knjižnici

Šolska knjižnica OŠ Beltinci pri svojih dejavnostih promovira branje in bralno kulturo. Tako smo v četrtek, 15. 12. 2011, v okviru knjižničarskega krožka priredili praznično knjižno čajanko, z zanimivimi in aktualnimi vsebinami. V prvem delu je Tadej Kirinčič, predstavnik spletnega medija Sobotainfo.com, predstavil nove medije, E-bralnike in opozoril na nevarnosti na spletu, predvsem na priljubljenem Facebooku.

V drugem delu so o pomenu knjige v vsakdanjem življenju spregovorili Anton Štihec, župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci, Tadej Kirinčič, Sobotainfo.com, Mateja Horvat, ravnateljica šole in Zoran Kos, učitelj športne vzgoje. Gostje so z učenkami, ki obiskujejo knjižničarski krožek, delili svoje izkušnje z branjem in s knjigo. Pripovedovali so, kdaj in kaj berejo in povedali tudi to, da so jih življenjske situacije pripeljale do tega, da so v roke vzeli knjigo in da je njihova izkušnja s knjigo bila tako močna, da jim je spremenila življenje.
Naše druženje se je končalo v sproščenem vzdušju ob čaju z željo, da se še kdaj srečamo na podoben način.

 

Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka

 

Fotogalerija

 

cajanka 19

V praznični december s poezijo

 

Praznični december se je na naši šoli začel s poezijo. Ta dan smo namreč namenili dvema velikanoma slovenske poezije, Tonetu Pavčku in Francetu Prešernu. Radijsko uro smo namenili sprehodu skozi njune najpomembnejše življenjske postaje in dela, ki so v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat. Po vseh oddelkih šole je zazvenela pesem Toneta Pavčka, učenci in učitelji pa smo uživali v neizmerni moči, ki jo ima pisana beseda.

Razredničarka 4. razreda Nada Rous je brala iz zbirke pesmi Prave in (neprave) pesmi.

dan pavckove poezije 400 01 (več …)

Obisk knjižnice tudi v času predure

 

Dragi učenci!

Šolska knjižnica odpira svoja vrata za VAS tudi v času predure. Izkoristite čas, ko čakate na začetek pouka, na drugačen način: s knjigo, z brskanjem po mladinskih revijah ali za učenje. Šolska knjižnica vam ponuja kotičke, kjer lahko najdete mir za branje in pripravo na pouk.

Naj oktober, ki je mednarodni mesec šolskih knjižnic, prerase v način življenja, branje pa naj postane naša vsakdanja aktivnost. Šolska knjižnica vam pri tem stoji ob strani! In ne pozabimo na besede priljubljenega pesnika Toneta Pavčka: “Če ne bomo brali, nas bo pobralo.”

Dostopnost