Ela Peroci se je rodila 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Končala je gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. S poučevanjem na osnovnih šolah je začela leta 1945, kot novinarka je delovala od leta 1948 pri mladinskih revijah Pionir (Gea), Ciciban in Mladi svet (Otrok in družina). Diplomirala je leta 1954 na pedagoškem oddelku Filozofske fakultete. Od leta 1955 do leta 1962 je delala v uredništvu Mladega sveta, potem pa vse do upokojitve leta 1978 v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.
Njena prva pravljica, objavljena v slikanici, je bila Moj dežnik je lahko balon (1955), v kateri je odkrivala svet otrok v urbanem okolju, tako drugačnem od kmečkega, ki je dotlej prevladovalo v mladinski književnosti. Za prvo objavljeno pravljico velja Hišica iz kock, ki je bila prvič objavljena leta 1952 v reviji Pionirski list, kot slikanica pa je izšla leta 1964. Otroci mnogih generacij Perocijevo najbolj poznajo po pravljici Muca Copatarica, ki je z ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla leta 1957.
Letos je ob obletnici pisateljičinega rojstva izšel njen četrti natis, poleg tega pa so že šestič natisnili njene pravljice Za lahko noč.
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic, ki je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je tudi preživela večji del svojega življenja, je stik z otroki našla v geslu: “Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,” ki je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav, saj so bile njene knjige večkrat prevedene, postavili pa so jih tudi na lutkovne odre.
Povzeto po: http://www.rtvslo.si/kultura/na-danasnji-dan/11-februar-1922-se-je-rodila-ela-peroci/142420
V 84. letu nas je zapustil velik slovenski pesnik Tone Pavček. Njegove besede so lahko pravi balzam za dušo. Prepustimo se jim.
Pravica pravic je pravica živeti,
biti otrok za srečo rojen,
tata in mamo ob sebi imeti
in jima padati veselo v objem.
Lepa pravica je teči po trati
in ne biti kot trava teptan,
učiti se brati in biti med brati
enakovreden in spoštovan.
Rasti, kot rastejo jelke in bori,
poslušati pesmi, ne pokov granat,
in potem enkrat ob majniški zori
reči nekomu: IMAM TE RAD!
In še: biti duša v svetu brez duše,
majhna svetloba sredi velike teme,
ali vsaj kaplja v obdobju suše,
ne biti nihče, a OTROK, KI JE VSE!
Prijatelji!
Ne verjemite njim, ki vam pravijo: ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.
Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, tej moji zgodbi:
Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: “In nikar se odslej ne boj življenja!” Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: “Na bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!”
Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&;id=2011102205700883
31. oktobra praznujemo dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in s tem knjižni jezik ter prvo imenovanje pojma Slovenec.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oz. polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Napisal je tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V reformaciji je nastal tudi prvi slovenski pravopis, v slovnici Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v prihodnjih dveh stoletjih.
V Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik od leta 1992.
