Urejenost gradiva

 

UREJENOST GRADIVA

V knjižnici je gradivo šolske knjižnice ločeno od učiteljske strokovne knjižnice.

Knjižno gradivo v šolski knjižnici je urejeno na dva načina:
leposlovje (pravljice, pesmi, zgodbe, romani…) je razdeljeno na tri starostne stopnje:

C – (rdeča barva) je namenjeno učencem od 1. do 3. razreda
P – (modra barva) je za učence od 4. do 6. razreda
M – (rumena barva) je za učence od 7. do 9. razreda

Znotraj posamezne strokovne skupine so knjige na policah razporejene po strogi abecedi avtorjev.
Na posebni polici je postavljeno ljudsko slovstvo L (ljudske pravljice, ljudske pesmi, pregovori, reki).

Strokovno gradivo je razvrščeno po UDK klasifikaciji:

0  Splošno
1  Filozofija. Psihologija
2  Verstvo. Bogoslovje
3  Družbene vede
4  prosto
5  Matematika. Prirodoslovne vede
6  Uporabne vede. Medicina. Tehnika
7  Umetnost. Fotografija. Glasba. Šport
8  Jezikoslovje. Leposlovje. Literarna veda
9  Zemljepis. Biografije. Zgodovina.

Na posamezno skupino UDK opozarjajo napisi nad policah. Zapisane so tudi glavne podskupine gradiva, ki ga imamo v naši knjižnici. Npr.:

 

5 – naravoslovje

51 – matematika

52 – astronomija

53 – fizika

54 – kemija

55 – geologija

57 – biologija

58 – rastlinstvo

59 – živalstvo


Tudi strokovna knjižnica za učitelje je urejena po sistemu UDK.

Hišni red v knjižnici

RED V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Šolska knjižnica nudi storitve za učenje, knjige in druge vire, ki omogočajo vsem članom šolske skupnosti, da  postanejo kritični misleci in učinkoviti uporabniki informacij različnih oblik,formatov in na različnih nosilcih.    UNESCO-v Manifest

 

ČLANSTVO

– Vsak učenec, učitelj in delavec šole je član – uporabnik šolske knjižnice.
– Uporabniki šolske knjižnice ne plačajo članarine.

 

IZPOSOJA

Šolska knjižnica zbira, obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja knjige, avdiokasete, videokasete, CD-je, DVD-je, časnike in revije. Uporabniki si lahko knjige izposojajo na dom razen referenčnih knjig – enciklopedij, leksikonov in slovarjev. Ostalo knjižnično gradivo (CD-ji, DVD-ji, avdio in videokasete, revije) je  namenjeno izposoji in uporabi pri pouku in se uporabnikom izposoja le izjemoma.

Uporabnik šolske knjižnice si lahko naenkrat izposodi največ 5 knjig oziroma 5 enot knjižničnega gradiva, razen v izjemnih primerih (referati, seminarske in raziskovalne naloge, projekti). Izposojevalni rok za knjige je 3 tedne, za knjige domačega branja pa 2 tedna. Dokler učenci ne vrnejo knjig, si ne morejo izposoditi novih.
PRAVOČASNO VRAČAMO  IZPOSOJENE  KNJIGE IN KNJIŽNIČNO GRADIVO.


ODNOS DO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Do knjižničnega gradiva imamo primeren odnos. Vsak uporabnik si namreč želi izposoditi nepoškodovano in čisto knjigo oziroma knjižnično gradivo. Poškodovano, uničeno ali izgubljeno knjižnično gradivo se nadomesti z novim oziroma se plača protivrednost gradiva. Če gradiva ni mogoče nadomestiti, plača uporabnik nadomestilo, ki ga določi knjižnica.
Za uničeno ali izgubljeno gradivo, ki ima za knjižnico posebno vrednost in ga ni mogoče nadomestiti, uporabnik plača trikratno povprečno ceno podobnega gradiva na tržišču.
Vrednost izgubljenega ali poškodovanega gradiva določajo pooblaščene osebe, ki jih imenuje ravnatelj šole.

 

UPORABA RAČUNALNIKOV

Vsak član knjižnice ima pravico do uporabe računalnika. Kotiček za učence je namenjen učencem, kotiček za učitelje pa učiteljem za samostojno delo, pripravo na pouk ali uporabo interneta.

 

SPLOŠNO

Vnos in uživanje hrane in pijače ni dovoljen.
Prepovedana je uporaba mobilnih naprav.
Učenci vstopajo v knjižnico samo v copatih. Vso obutev puščajo pred vrati knjižnice.
Knjižnica je prostor tišine. Neprimerno vedenje (vpitje, prerekanje, prerivanje, plezanje po policah in sedežih v čitalniškem kotičku, preklinjanje …) je prepovedano. Takega učenca napotimo iz knjižnice.

Knjižnica danes

 

Na šoli je v šolskem letu 2010/2011 vpisanih 624 učencev, knjižnica pa razpolaga z več kot 17.000 vpisanimi enotami (knjige za učence, strokovno in multimedijsko gradivo …).

 

2
Med knjigami je lepo.

 

Šolska knjižnica je SRCE ŠOLE, osrednji prostor na šoli, neke vrste center. Arhitekturno leži med razredno in predmetno stopnjo. Pa tudi sicer je informacijsko središče šole. Povezana je s sodobno predavalnico, ki jo uporabljamo za raznovrstne dejavnosti, čitalniškim kotičkom s sodobno sedežno garnituro, in sodobno opremljeno računalniško učilnico.

Šolska knjižnica se pomembno in uspešno vključuje v življenje šole in okolja.

    

4 5
Kotiček za učenje Računalniški kotiček za učence in učitelje

 

 

3
Multimedijsko opremljena predavalnica

 

V knjižnici je zaposlena knjižničarka Cvetka Rengeo za poln delovni čas, ki vodi izposojo, nabavo in vpisovanje novitet, skrbi pa tudi za obnovo dotrajanih knjig. Je tudi skrbnica učbeniškega sklada in poverjenica za mladinski tisk.

 

DA NAM BO V KNJIŽNICI LEPO!

Kaj v knjižnici počnem?
Česa v knjižnici ne počnem?
Berem knjige in revije.
Ne trgam in ne uničujem knjig.
Pišem domačo nalogo.
Se ne prepiram.
Se učim.
Ne kričim.
Uporabljam računalnik.
Ne plezam po policah.
Med policami hodim počasi.
Ne razgrajam.
Rešujem uganke, kvize.
Ne jem in ne pijem.
Sem prijazen in vljuden.
Ne uporabljam mobilnega telefona.
Se srečujem s prijatelji.
Ne preklinjam.
Najdem svoj mir.
Se ne norčujem.
Pomagam mlajšim učencem.
Se ne pretepam.

Knjižnica nekoč

 

Po preselitvi v novo šolsko stavbo (do leta 1978 je pouk potekal v grajski stavbi v beltinskem parku), zgrajeno leta 1978, je v njenem srcu zaživela tudi za tiste čase sodobno urejena knjižnica s tremi prostori: izposojevalnico, čitalnico in večnamenskim prostorom.

Včasih je pouk potekal v grajski stavbi v Beltincih.

Razen kovinskih stojal za knjige v dolžini 40 metrov in šestih vzidanih omar je bila pohištveno opremljena s tistim, kar je ostalo od starih učilnic. Knjižni fond je znašal tedaj okoli 2000 enot, izmed katerih je bila vsaj polovica obrabljena in zastarela. Normativ fonda je bil vsaj nekajkrat manjši, kot bi po tedanjih merilih moral biti (šolo je obiskovalo okoli 1000 učencev). Inventarno smo knjižnico uredili za prosti pristop ob strokovni pomoči delavcev soboške Pokrajinske in študijske knjižnice, redni knjižničar za polno delovno obvezo pa je bil nastavljen v šolskem letu 1979/80.

Izposojanje je bilo klasično (kartice in izkaznice), vendar pa smo že od začetka postavljali knjige po abecednoimenskem avtorskem sistemu (C, P, M, L …), poljudnoznanstveno literaturo pa po decimalni klasifikaciji. Knjige smo opremljali po predpisanih normativih za prosti pristop in jih ovijali v prozorno (gradbeno) folijo, ker smo ugotovili, da jim to podaljšuje trajanje. Za slikanice in broširane zvezke smo si omislili posebne predalčnike, ki so se pokazali nenadomestljivi tudi dandanes, ko je knjižnica opremljena s sodobnim pohištvom. Takoj smo – v povezavi s strokovnjakom iz soboške tiskarne in knjigoveznice – organizirali knjigovezniški krožek, ki je deloval več let in popravil in posodobil okoli 3500 izvodov različnih knjig. Ob njem se je temu delu priučilo kakšnih 30 učencev, od katerih jih je nekaj celo nadaljevalo to delo doma ali v poklicu.

Leta 1988 smo na šoli v sodelovanju s Pomursko založbo odprli mini knjigarno s potrebščinami za učence in šolo, katere čisti prihodek smo lahko namenili v nabavo knjig, revij in opreme v knjižnici. To je pripomoglo, da smo že v treh letih dosegli nivo predpisanega fonda na učenca, do danes pa smo ga povsem posodobili in krepko presegli.

S popravili knjig smo ohranili pomemben starejši izbor knjig, ki so dandanes redke ali pa celo neobnovljive. Pri nabavni politiki smo posebej upoštevali izbor knjig za obvezno branje in bralno značko, saj se kot ena redkih šol lahko postavimo s 5–6 naslovi knjig za vsak razred v tolikšnih izvodih, kot znaša število učencev v oddelkih, kar pomeni, da pri tej vrsti bralnega pouka ni nobenih zastojev. Pri nabavni politiki smo spretno izkoriščali ugodnosti (popusti, akcije, donacije…), da finančne postavke v letnih načrtih zato nismo nikoli prekoračili.

Vsa leta delovanja knjižnice do leta 2002 je bil v knjižnici zaposlen 1 knjižničar za polni delovni čas, s prihodom devetletke pa je bila nuja dodatno zaposliti še enega, ker je knjižnica postala osrednji informacijski center na šoli. Zaenkrat je dodatna zaposlitev le polovična, delo pa je ustrezno razdeljeno. Prej so pomagali knjižničarju pri izposoji in tehničnih delih v knjižnici učenci (od prvih do zadnjih razredov), ki so v prostem času, ob odmorih in po koncu pouka, ko so prihajali obiskovalci, vsakodnevno dežurali v parih. Njihovo delo smo nagrajevali s priznavanjem interesne dejavnosti (knjigovezniški krožek, vodenje knjižne izposoje), ob posebni marljivosti ali slovesu od šole pa tudi s knjižnimi in praktičnimi darili. (Zanimivo je, da so mnogi izmed okoli petdesetih v vseh teh letih »zašli« v pedagoške poklice – nekateri so dandanes celo zaposleni na naši šoli – drugi pa se s to dejavnostjo ukvarjajo tudi po ljubiteljskih društvih ali knjižnicah…)

Knjižnica, ki jo je ob pomanjkanju strokovnega knjižničarskega kadra moral na šoli prevzeti učitelj slavist, ki si je potem sproti nabiral strokovne izkušnje po ponujenih izobraževalnih možnostih (aktivi knjižničarjev, seminarji za strokovno izpopolnjevanje v okviru ZZŠ in Bibliotekarskega društva, seminarji za računalniško opismenjevanje in uporabo najsodobnejših operativnih sistemov poslovanja, ekskurzije …), je bila že od prvega dne odprta tudi za spremljevalne dejavnosti. Prej omenjena knjigarna je bila v njenem sklopu vse do »časov DDV«, ko seveda to ni bilo več mogoče. V njej so se odvijale manjše predstave in predavanja, knjižni večeri in srečanja z umetniki, tedni vseživljenjskega učenja, ure rednega pouka … V knjižnici je potekalo urejanje in izdajanje šolskega glasila in pripravljanje prireditev za šolo in okolje. Knjižnica je vodila vso nabavo knjižničnega gradiva in promet z oskrbo učencev in delavcev šole s periodiko in učbeniki (v ta namen že leta dolgo vzorno vodimo učbeniški sklad).

Že v začetku 80-tih let je veljala knjižnica OŠ Beltinci za najsodobnejšo te vrste v regiji, vendar jo je nagel razvoj informacijske in učne tehnologije spravil počasi daleč nazaj. Ko je knjižničar pridobil prva znanja o posodabljanju prostora, tehnologije in programa dela, je pomanjkanje materialnih sredstev za modernizacijo izničilo ta prizadevanja. Po nekaj letih smo začeli knjižnico pripravljati za program SAOP (disketni program), pri polovici prenesenega fonda pa je ugodna ponudba tehnologije COBISS prekinila tudi ta prizadevanja. Postali smo pionirji tega programa v pomurski regiji med osnovnimi šolami (leta 2000), ob (spet) strokovni pomoči PIŠK v M. Soboti in opravljenih izobraževanjih v mariborskem IZUM-u pa po petih letih prakse v tem programu ugotavljamo, da brez njega ne bi več mogli ustrezno delati.

S pomočjo izdatne pomoči Zavarovalnice Triglav, ki nam je pomagala opremiti in preurediti prostore informacijskega centra (osrednji prostor s tremi računalniki in sodobnimi knjižnimi policami (dolžina polic je 260 metrov), pravljični kotiček s prijetno sedežno garnituro, ustreznimi omarami za redko in neknjižno gradivo ter rezervni fond, sodobno čitalnico z multimedijsko opremo, računalniško učilnico s kompletno opremo za 30 učnih mest – vse skupaj v središču stavbe in primerno zvočno izolirano). Ker je šola v zadnji fazi prenovitve in posodobitve, ima knjižnica vse potrebne pogoje za delo, zato je tudi ves čas odprtja (dnevno od 7.00 do 14.00) polno zasedena. Klasično izposojo je nadgradilo iskanje informacij med policami in ekrani, uporabniki pa so se navadili na študijsko delo v knjižničnem prostoru. Vloga knjižničarja se je iz manipulativnega posrednika fonda spremenila v informacijskega vodnika, kar zahteva seveda tudi permanentno strokovno izobraževanje.

Pomembno dejstvo je tudi, da smo na ta nivo prišli po lastnih prizadevanjih in ob razumevanju potrebe za vlaganja v knjižnico pri vodstvu šole, ki je moralo v zelo kratkem času poskrbeti za prehod šole v devetletko in dobesedno stoodstotno prenoviti zastarelo šolo in tehnologijo izobraževanja z opremo vred. Celotni fond, njegovo opremo za računalniški program in zaščito (ovitki in oznake) je opravil knjižničar sam brezplačno in tudi izven delovnega časa, kar je zadevo zelo pocenilo. Tako pridobljen prihranek smo koristno vložili v prenovitev knjižnega fonda, katere stroški postajajo vse občutnejši.

Dejavnosti knjižnice

 

Na šoli deluje šolska knjižnica za učence in strokovna knjižnica za pedagoške delavce. Učencem in učiteljem je na voljo skoraj 17 000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva in preko 30 naslovov časopisov in revij.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE:

– izposoja knjižnega gradiva na dom,
– izposoja gradiva v čitalnici in učiteljem v razredu,
– pedagoška dejavnost (knjižna in neknjižna vzgoja),
– informacijska dejavnost (iskanje gradiva, pomoč pri iskanju, priporočeno branje itd.),
– pripravljanje gradiva in izvajanje bralne značke,
– organizacija in priprava srečanj s pisatelji,
– priprava oz. sodelovanje pri pripravi tematskih razstav,
– nabava gradiva za knjižnico,
– nabava učbenikov, priročnikov in ostalega knjižnega in neknjižnega gradiva za učitelje,
– naročanje mladinskega tiska za učence,
– obdelava gradiva.

Predlagam, da načrtujete svoj čas za obisk knjižnice, da boste dobili tisto, kar iščete in pričakujete. Hvala, da razumete.

Informacije:
Tel.: 02 541 31 10
E-mail: knjiznicabeltinci@gmail.com

Dostopnost