Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.
Tudi šolska knjižnica na OŠ Beltinci v februarju vse aktivnosti posveča življenju in delu največjega slovenskega pesnika in temu, da učencem in zainteresirani javnosti približa lik velikana slovenske poezije. Veseli smo, da so nas 1. 2. 2012 obiskali tudi malčki iz vrtca Beltinci z vzgojiteljicama Cilko Opaka in Janjo Škraban. V pogovoru in sprehodu skozi slikovno gradivo, ki predstavlja najpomembnejše postaje Prešernovega življenja, so pokazali veliko znanja in dejstev, ki so povezana s Francetom Prešernom. Pogovarjali smo se tudi o kulturi. Otroci že pri teh letih namreč odlično razumejo razliko med kulturnim in nekulturnim, pravilnim in nepravilnim. Poskusili so tudi fige, da bi še bolje razumeli, zakaj so Prešerna otroci na ulici klicali Doktor Fig.
Srečanje je bilo sproščeno, poučno in zelo prijetno.
Cvetka Rengeo, knjižničarka OŠ Beltinci
(več …)
Začenja se mesec februar, mesec, v katerem posebno pozornost namenjamo življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, zato pogostokrat pravimo, da je mesec februar tudi mesec kulture.
Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar je zapisal: »Naj se sliši v času vseobsegajoče krize še tako pretirano, si moramo priznati, da je kultura sol slovenskega naroda in gibalo naše biti. Kultura je osmislila naš majhen narod, mu dala in ohranila jezik, to osnovno prepoznavnost vsakega naroda in vsake državne tvorbe. Kulture nikoli ni preveč, premalo je je in ljudje se ne zavedamo, kako pomembna je za zdravo življenje in splošen obstoj naroda. France Prešeren je s svojo vitalno in genialno ustvarjalnostjo popeljal slovenski narod na pot upora in trdovratnega bojevanja za svoj prav, za človeški ponos. Ta velik človek je že takrat premogel vizijo, da sta osnovi za vsako narodno samobitnost ponos in bojevanje za pokončnost. Upor proti poniževanju. Upor proti hlapčevstvu. Upor proti krivici. Zato ga še danes nekateri napačno interpretirajo. Bil je pokončen gospod in lahko smo ponosni, da imamo zgodovino zaznamovano s takim velikanom.«
Naj bo delo Franceta Prešerna vzpodbuda tudi za nas. Udeležimo se kulturne prireditve, obiščimo gledališče ali muzej, preberimo knjigo, s katero že dolgo odlašamo ali bodimo preprosto prijazni s sočlovekom. Vse to je kultura.
Tudi šolska knjižnica v tem mesecu na široko odpira svoja vrata. Razstavili smo slikovno gradivo in literaturo o življenju in delu Franceta Prešerna. Posebej zanimiva so dela, ki nam približujejo pesnikov lik:
– Ilka Vašte: Roman o Prešernu,
– Mimi Malenšek: Pesnikov nokturno,
– Ivan Sivec: Ribčev dohtar,
– Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce,
– Janez Mušič: Zgodbe o Prešernu.
Prisrčno dobrodošli.
Cvetka Rengeo
Šolska knjižnica OŠ Beltinci pri svojih dejavnostih promovira branje in bralno kulturo. Tako smo v četrtek, 15. 12. 2011, v okviru knjižničarskega krožka priredili praznično knjižno čajanko, z zanimivimi in aktualnimi vsebinami. V prvem delu je Tadej Kirinčič, predstavnik spletnega medija Sobotainfo.com, predstavil nove medije, E-bralnike in opozoril na nevarnosti na spletu, predvsem na priljubljenem Facebooku.
V drugem delu so o pomenu knjige v vsakdanjem življenju spregovorili Anton Štihec, župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci, Tadej Kirinčič, Sobotainfo.com, Mateja Horvat, ravnateljica šole in Zoran Kos, učitelj športne vzgoje. Gostje so z učenkami, ki obiskujejo knjižničarski krožek, delili svoje izkušnje z branjem in s knjigo. Pripovedovali so, kdaj in kaj berejo in povedali tudi to, da so jih življenjske situacije pripeljale do tega, da so v roke vzeli knjigo in da je njihova izkušnja s knjigo bila tako močna, da jim je spremenila življenje.
Naše druženje se je končalo v sproščenem vzdušju ob čaju z željo, da se še kdaj srečamo na podoben način.
Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka
Fotogalerija
Praznični december se je na naši šoli začel s poezijo. Ta dan smo namreč namenili dvema velikanoma slovenske poezije, Tonetu Pavčku in Francetu Prešernu. Radijsko uro smo namenili sprehodu skozi njune najpomembnejše življenjske postaje in dela, ki so v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat. Po vseh oddelkih šole je zazvenela pesem Toneta Pavčka, učenci in učitelji pa smo uživali v neizmerni moči, ki jo ima pisana beseda.
Razredničarka 4. razreda Nada Rous je brala iz zbirke pesmi Prave in (neprave) pesmi.
(več …)
V slovenskem prostoru – Sloveniji in zamejstvu – je projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije. Središče letošnjega gesla – ŠOLSKE KNJIŽNICE OPOLNOMOČAJO UČENCE ZA ŽIVLJENJE – je izraz opolnomočenje, ki poudarja, da se v šolskih knjižnicah dogaja večdimenzionalni socialni proces, ki pomaga mladim ljudem pridobiti nadzor nad svojim življenjem, sprejemati prave odločitve. Govorimo o dvigu kulturnega in socialnega kapitala.
Slovenski knjižničarji smo letos praznovanje pričeli prve dni oktobra ob tednu otroka in jih osredinili na 22. 10., na stoletnico rojstva Kristine Brenkove. S praznovanjem smo želeli slovensko javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov. (več …)
22. oktobra praznujemo 100-letnico rojstva pisateljice, prevajalke, dramatičarke in urednice Kristine Brenkove. Bila je tudi med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko, ki so jo začeli podeljevati leta 1961 na osnovni šoli v Prevaljah.
“Vselej, kadar je izšla slikanica s pripovedmi naših pisateljic in pisateljev, z našimi podobami, je bil praznik,” je nekoč zapisala Kristina Brenkova, ki ji upravičeno pravimo mama slovenske slikanice in dobre otroške knjige. (več …)
